Varstvo zasebnosti  Varstvo zasebnosti je ustavna kategorija, ki zajema prepoved vtikanja države (in zasebnega sektorja) brez ustrezne pravne podlage (zakona ali privolitve). Tako se varstvo zasebnosti razÅ¡irja tudi Äez meja varovanja osebnih podatkov in tako prepreÄuje, da bi država, zasebni sektor ali drugi posamezniki pridobili informacije o nas brez ustrezne pravne podlage. Varstvo zasebnosti na primer Å¡Äiti posameznika pred videonadzorom (živa slika na ekranu varnostnika, policije, soseda), medtem ko varstvo osebnih podatkov Å¡Äiti zgolj pred neupraviÄenim snemanjem (shranjevanjem podatkov). Varstvo zasebnosti je pravica, ki je glede na trenutne svetovne razmere in moderno informacijsko dobo Äedalje bolj »fleksibilna« pravica v slabÅ¡em pomenu besede, saj si države zavzemajo v interesu varnosti, ekonomiÄnosti ali kakega drugega razloga pridobiti Äim veÄjo svobodo v razmerju do omejitev, ki jih predstavljajo pravice s podroÄja varstva zasebnosti. V moderni dobi namreÄ prevladuje teorija, da je edina trdna valuta hitra in ažurna informacija, kar bi v praksi pomenilo tudi informacija »o nekom«. Pravice varstva zasebnosti so bile vedno kamen spotike države in zasebnega sektorja, saj omejujejo njeno zbiranje informacij o svojih državljanih oziroma strankah, profiliranje, analiziranje, uporaba podatkov za doloÄeno korist, tistega ki poseduje informacijo ali kak drugaÄen naÄin uporabe. Zasebnosti pa se seveda vedno lahko odpovemo v korist nagrad, popustov, hitrejÅ¡ega pridobivanja storitev in podobno. Pomembno pa je razmejiti tudi naÄine, kako se ta odpoved »domneva« in v kakÅ¡nih okoliÅ¡Äinah je bila ta odpoved podana.  Osebnostno pravo Osebnostno pravo je pravno podroÄje, ki se ukvarja z varovanjem posameznikove osebnosti. Svetovanje s podroÄja osebnostnega prava obsega posege v zasebnost, avtorske pravice, pravice s podroÄja uprizarjanja podob, slik, fotografij, video materiala ali podobno. Svetovanje obsega pravne analize in sestavo osnutkov dokumentov za prepreÄitev posega v osebnost posameznika, nadalje pa tudi morebitne zahtevke za nadomestilo, Å¡kodo ali odÅ¡kodnino za poseg v osebnost posameznika. Varstvo osebnih podatkov Varstvo osebnih podatkov postaja v moderni informacijski dobi Äedalje pomembnejÅ¡a Älovekova pravica. Osebni podatki namreÄ postajajo blago, katero je Äedalje bolj iskano in v nekaterih državah tudi prosto dosegljivo blago. Osebni podatki so vsi podatki, ki kažejo na neko doloÄeno ali doloÄljivo osebo, zatorej so osebni podatki skorajda vse, kar lahko povežemo z nekim imenom in priimkom. V praksi je tako osebni podatek že to, da je neka oseba (poleg nas) bila naslovnik elektronskega sporoÄila, torej ga je poleg nas prejela v isti razliÄici (v tem primeru bi že Å¡lo za krÅ¡ite varstva osebnih podatkov, Äe privolitev v tako razkritje nebi bila izrecno podana s strani posameznika). Varstvo osebnih podatkov je pravno utemeljeno z Ustavo R Slovenije, ki doloÄa med drugim varstvo zasebnosti (katere del pravice je tudi varstvo osebnih podatkov) pa tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki konkretneje doloÄa postopke, pravice in dolžnosti, ki jih morajo spoÅ¡tovati država, zasebni sektor, pa tudi posamezniki. Tako se osebni podatki lahko pridobivajo bodisi na podlagi zakona, bodisi na podlagi osebne privolitve, prav tako obdelujejo, posredujejo, uporabljajo. Varstvo osebnih podatkov je podroÄje, katerega pokriva in nadzira državni nadzorstveni organ Informacijski PooblaÅ¡Äenec R Slovenije, ki bedi nad sploÅ¡nim varstvom osebnih podatkov v državi, pa tudi nadzira in inÅ¡pekcija varovanje in uporabo osebnih podatkov v praksi.
|
