Varstvo zasebnosti

Varstvo zasebnosti je ustavna kategorija, ki zajema prepoved vtikanja države (in zasebnega sektorja) brez ustrezne pravne podlage (zakona ali privolitve). Tako se varstvo zasebnosti razširja tudi čez meja varovanja osebnih podatkov in tako preprečuje, da bi država, zasebni sektor ali drugi posamezniki pridobili informacije o nas brez ustrezne pravne podlage. Varstvo zasebnosti na primer ščiti posameznika pred videonadzorom (živa slika na ekranu varnostnika, policije, soseda), medtem ko varstvo osebnih podatkov ščiti zgolj pred neupravičenim snemanjem (shranjevanjem podatkov).

Varstvo zasebnosti je pravica, ki je glede na trenutne svetovne razmere in moderno informacijsko dobo čedalje bolj »fleksibilna« pravica v slabšem pomenu besede, saj si države zavzemajo v interesu varnosti, ekonomičnosti ali kakega drugega razloga pridobiti čim večjo svobodo v razmerju do omejitev, ki jih predstavljajo pravice s področja varstva zasebnosti. V moderni dobi namreč prevladuje teorija, da je edina trdna valuta hitra in ažurna informacija, kar bi v praksi pomenilo tudi informacija »o nekom«.

Pravice varstva zasebnosti so bile vedno kamen spotike države in zasebnega sektorja, saj omejujejo njeno zbiranje informacij o svojih državljanih oziroma strankah, profiliranje, analiziranje, uporaba podatkov za določeno korist, tistega ki poseduje informacijo ali kak drugačen način uporabe. Zasebnosti pa se seveda vedno lahko odpovemo v korist nagrad, popustov, hitrejšega pridobivanja storitev in podobno. Pomembno pa je razmejiti tudi načine, kako se ta odpoved »domneva« in v kakšnih okoliščinah je bila ta odpoved podana.

Osebnostno pravo

Osebnostno pravo je pravno področje, ki se ukvarja z varovanjem posameznikove osebnosti. Svetovanje s področja osebnostnega prava obsega posege v zasebnost, avtorske pravice, pravice s področja uprizarjanja podob, slik, fotografij, video materiala ali podobno. Svetovanje obsega pravne analize in sestavo osnutkov dokumentov za preprečitev posega v osebnost posameznika, nadalje pa tudi morebitne zahtevke za nadomestilo, škodo ali odškodnino za poseg v osebnost posameznika. Varstvo osebnih podatkov Varstvo osebnih podatkov postaja v moderni informacijski dobi čedalje pomembnejša človekova pravica.

Osebni podatki namreč postajajo blago, katero je čedalje bolj iskano in v nekaterih državah tudi prosto dosegljivo blago. Osebni podatki so vsi podatki, ki kažejo na neko določeno ali določljivo osebo, zatorej so osebni podatki skorajda vse, kar lahko povežemo z nekim imenom in priimkom. V praksi je tako osebni podatek že to, da je neka oseba (poleg nas) bila naslovnik elektronskega sporočila, torej ga je poleg nas prejela v isti različici (v tem primeru bi že šlo za kršite varstva osebnih podatkov, če privolitev v tako razkritje nebi bila izrecno podana s strani posameznika). Varstvo osebnih podatkov je pravno utemeljeno z Ustavo R Slovenije, ki določa med drugim varstvo zasebnosti (katere del pravice je tudi varstvo osebnih podatkov) pa tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki konkretneje določa postopke, pravice in dolžnosti, ki jih morajo spoštovati država, zasebni sektor, pa tudi posamezniki.

Tako se osebni podatki lahko pridobivajo bodisi na podlagi zakona, bodisi na podlagi osebne privolitve, prav tako obdelujejo, posredujejo, uporabljajo. Varstvo osebnih podatkov je področje, katerega pokriva in nadzira državni nadzorstveni organ Informacijski Pooblaščenec R Slovenije, ki bedi nad splošnim varstvom osebnih podatkov v državi, pa tudi nadzira in inšpekcija varovanje in uporabo osebnih podatkov v praksi.